Po veličastni zmagi v Gradcu se bodo tigri v nedeljo borili za prvo mesto v konferenci

RJOVENJE TIGROV

Minulo soboto je članska ekipa ameriškega nogometa Domžale Tigers dosegla zares pomembno zmago. Na gostovanju v Gradcu so po izjemnem drugem polčasu padli domači Giantsi in s tem so si naši fantje že zagotovili končnico.

Z začetkom junija je prišlo vroče vreme in igralci, trenerji ter ostali spremljevalci smo se ob 10h zjutraj odpravili iz Domžal proti vročemu Gradcu. Vzdušje na avtobusu je bilo dobro, zaradi pomembnosti tekme je bilo seveda čutiti malo napetosti v zraku. Sedaj tudi uradno glavni trener tackle ekipe Jure Bezica je z nekaj šalami dvignil razpoloženje, tako da smo vsi skupaj veseli prišli pred stadion ASKÖ pri dvorcu Eggenberg na obrobju mesta Gradec oz. Graz. Objekt spominja na ljubljanski ŽAK-ov atletski stadion, je pa ravno v obnovi, zato je bil odprt le majhen del tribune.

Po ogrevanju in vseh ostalih standardnih pripravah na tekmo se je ob 15h začelo. Domžalski tigri so bili odločni, da domov odnesejo zmago in si dva kroga pred koncem tudi matematično zagotovijo končnico oziroma polfinalni obračun playoffsov druge divizije v razširjenem avstrijskem prvenstvu AFL. Domača ekipa Giantsov je nujno potrebovala zmago da bi še ostali v igri za končnico in začeli so zelo hrabro. V svojem drugem napadu so s podajo na stran (screen) presenetili gostujoče branilce in dosegli 80 jardov dolg zadetek. Tigri so odločno odgovorili, presenetili domačine z lažnim puntom Luke Kotnika, ki je stekel naprej za več kot trideset jardov v 4. poizkusu za 9 jardov. A po dobrem nadaljevanju napada s tekom in kratkimi podajami, je Anže Prislan v prvi akciji za gol s treh jardov izgubil žogo (fumble) in priložnost za izenačenje je splavala po vodi.

Sledilo je nekaj uspešnih obrambnih akcij na obeh straneh, podajalec Tigersov Žiga Majcen je v mladostni zagnanosti in neodločnosti nekajkrat za malo zgrešil svoje lovilce in sledila je kazen v obliki vodstva domačih s 14:0. Po uspešni podaji skozi sredino in srce obrambe gostov iz Domžal so se Velikani veselili drugega zadetka. Kljub izenačeni igri so tako domači vodili za dva touchdowna in s tribune od koder sem spremljal tekmo, se je čutila napetost.

Na srečo so naši igralci že v prvem polčasu strnili vrste in odgovorili na domače vodstvo. QB Majcen je z lepo dolgo podajo na stran našel lovilca Črta Lapnjeta in premaknil napad na 47 jardov na nasprotnikovi polovici. Od tam je v treh poizkusih zmanjkal slab jard za novi first down. Tigri so seveda poizkusili dobiti še en jard, robustni Prislan, sicer primarno obrambni igralec, pa je naredil zelo lep cut – torej spremembo smeri teka iz desne proti levi, povsem presenetil domačo obrambo, ter s slabih 40 jardov pridrvel v končno cono za prvi zadetek gostov. Rezultat je bil 14:7 za Giantse, do konca polčasa pa še dobra polovica 2. četrtine.

Zadetek je dodatno podžgal obrambo, safty Miha Hrovat je prestregel malo premočno vrženo podajo nasprotnega QB-ja in pred polčasom ponudil Tigersom priložnost za izenačenje. S sredine igrišča so se metodično pomikali proti golu nasprotnika, delo pa je z dveh jardov tokrat zanesljivo dokončal Prislan, ki je pred golom ponovno zamenjal sicer prvega RB-ja Hudovernika. Dodaten strel za eno točko tokrat ni uspel, bil je blokiran in skoraj vrnjen v nasprotno smer za dve točki Giantsov, vendar je vračanje z izjemnim šprintom in odločnim tacklom preprečil Jure Laharnar. Zadnji napad Giantsov prav tako ni obrodil sadov in polčas se je zaključil z minimalnim vodstvom domačih (14:13).

S tribune sem imel dober občutek, da bo drugi polčas pripadal našim Tigrom, a tega kar je sledilo seveda nisem pričakoval. Trener Jure Bezica je svojo ekipo umaknil v senco na robu igrišča in jo z nekaj krepkimi, pa tudi spodbudnimi besedami dokončno prebudil.

Drugi polčas je bil nato povsem v znamenju ekipe iz Domžal, ki je domače velikane poteptala kot palčke in jim vzela voljo do igre. Skupno so Tigersi dosegli v drugem polčasu 4 zadetke oz. touchdowne, še trikrat pa so v obrambi odvzeli žogo nasprotnikom. Že začelo se je s fumblom domačih zaradi previsokega snapa. Slaba dva jarda pred končno cono je Prislan prišel do žoge in napad je nato prek tekača Hudovernika hitro prinesel prvo vodstvo Tigersov na tekmi. Sodniki so za spremembo radodarno odločili, da je žoga v posesti še pred koncem akcije in izgubo žoge, tako da je obveljal rezultat 14:20.

V nadaljevanju se je v obrambi povsem razigral še Jure Laharnar in dvakrat lepo prestregel podaje vedno bolj zmedenega domačega podajalca. S tekom Giantsi tako ali tako niso veliko poizkušali, ker ob čvrsti igri obrambne linije to ni imelo smisla. Posledično so bili vsi napadi domačih v drugem polčasu zgolj obupni poskusi brez pravega učinka, saj razen nekaj osvojenih jardov in prvih poizkusov, niso prišli blizu novim točkam.

Na drugi strani so QB Majcen in njegovi lovilci pridobivali na samozavesti. Še posebej velja izpostaviti akcijo, ki se je zgodila po odličnem puntu (predaji žoge) Giantsov, ki se je ustavila na dveh jardih pred gostujočo končno cono. Po teku za dva jarda je domači napad klical podajo. Majcen se je odločil za dolg met v levo na Igorja Kerina, ki je nekje na sredini igrišča dobil dvoboj 1 na 1 z domačim kornerjem, ujel žogo za njegovim hrbtom in ob avt liniji neovirano stekel do končne cone. 96 jardov dolga podaja za zadetek je tudi (za zdaj še neuradno) nov rekord lige AFL II! Čestitke Igorju, Žigi in celotnemu napadu za res lepo akcijo, ki ni nikogar na stadionu pustila hladnega.

Za nameček je Kerin dosegel še en lep zadetek po podobni, a krajši akciji s podaj v kritje 1 na 1 za 41 jardov. Sredi drugega polčasa nam je tudi zastal dih ob poškodbi našega CB-ja Lenarta Hribovška, ki je dobesedno ostal brez sape ob močnem naletu nasprotnika v predel trebuha pod ščitniki. K sreči je kmalu prišel k sebi in čez nekaj minut nadaljeval z igro.

Zadnji zadetek za Tigre je po podaji čez sredino z 20 jardov ujel Črt Lapanje in zaokrožili zelo produktiven dan (tako svoj, kot celotnega napada). To se je zgodilo sredi zadnje četrtine in pogled na semafor – res je dobro, ko je na voljo in kaže rezultat in čas – je bil res fascinanten; iz 14:0 ob koncu prve četrtine je sedaj kazalo 14:40 za goste – naše Domžalske Tigre.

Zadnjih nekaj minut je bila le še formalnost in po izteku časa se je lahko začelo veliko slavje ekipe, trenerjev in vseh, ki smo imeli možnost to veličastno zmago in predvsem igro v drugem polčasu videti v živo. Zasluženo veselje ob uvrstitvi v končnico je trajalo vse od garderobe, točenega piva v lokalu na stadionu pa do povratka z avtobusom v Domžale (in ne dvomim da še dlje).

Sezona pa gre seveda naprej – od ponedeljka so misli trenerjev in igralcev usmerjene na zadnjo domačo tekmo. V goste prihajajo še neporaženi Ducksi iz Salzburga, že tretje leto zagrizeni rivali naših Tigrov. Pridite torej to nedeljo, 9.6. v Športni park Domžale podpret naše igralce v boju za pomembno zmago, ki bi najverjetneje prinesla zmago v konferenci in lažjega polfinalnega tekmeca v končnici. Začetek tekme je ob 15h, splača pa se priti že kakšno minuto prej in se okrepčati z odlično Tigers hrano in pijačo, ki bo tudi tokrat na voljo za vse gledalce.